»Za koga? Za narod. Za koga? Za partijo. Za koga? Za Tita.«

»Morda pa pošast hoče samo, da bi jo kdo imel rad?«

»To je bila refleksija, kdo si upa pokazati jezik, kdo si ga ne, kaj to pomeni, kaj to pove o človeku, kaj ne.«

»Dobim ogromno, res ogromno nesramnih komentarjev, ampak nič hudega. To me ne moti, kajti svoje umetnosti ne ustvarjam, da bi koga osrečila.«

»Moja tema so čustva in kako lahko jih je izkoriščati, ne glede na to, kdo je tisti, ki jih izkorišča.«

»Za koga je tudi seksi. Številna politična gesla tudi danes odgovarjajo na to vprašanje.«

»Zakaj Tubolje? Ko potniki na železniški postaji v Trbovljah hitijo z vlaka, morda kdo pomisli, ali bi napis na tabli lahko bil tudi Tubolje. Je tu bolje ali je tu ból? Morda oboje?«

»Želel bi, da lociramo, kdo so ti 'oni', ki nam določajo usodo, kdo so ti 'oni', ki nam določajo teme, mečejo kosti, ki jih mi glodamo, in jih kot kustosi in umetniki komentiramo, ko poskušamo spremeniti svet.«

»Rad jih imam, ampak moral sem spoznati ta svet, da bi vedel, kam spadam in kdo sem.«

»Ni bilo tako kot mislijo. Lahko tebi, pravi kdo, ker znaš risati. To ni nič, da ti je zato lahko.«